Te dni je minilo že petdeset let, kar, ženin, utrgal prežlahten si cvet. Odkar sta pred Stvarnikom zakon sklenila, ljubezen do zdaj vaju ni zapustila.
Moči vse v zakonu od sebe sta dala, saj skupno življenje vse prej je kot šala. Za svoje otroke lep dom sta zgradila, ljubezen sta starševsko jim podarila.
Spoštljivo sta vedno drug z drugim ravnala, drug drugemu toplo ljubezen dajala. In vse, kar sta v svoje otroke vložila, z ljubeznijo vnučkov nazaj sta dobila.
Zdaj v zvezo ponovno si sklenita roki, da jo obnovita na zlati poroki! Naj Bog vama pošlje na pot blagoslov, za vedno naj z vama pečat bo njegov!
