Kako res hitro čas beži, saj komaj dobro se obrneš, skrbi že tisoč te teži, se zlepa v mir nazaj ne vrneš.
A če se zdaj ozrem nazaj, zagledam pot, posuto s cvetjem, čeprav kak trn kdaj pa kdaj povzročil mi je rane z vnetjem.
A rana hitro se zapre – ljubezen ji pri tem pomaga, saj s tabo srečna sem nadvse, in ta občutek vse premaga.
Še mnogo srečnih let s teboj želim v zakonu preživeti. Za vedno mož ostani moj – več bi ne mogla si želeti!
|