Lep, vroč in dolg poletni dan,
a tragično zaznamovan
je bil, ko utihnil je tvoj glas,
in si za vedno odšel od nas.
Jok, solze, žalostni vzdihljaj
ne vrnejo te nam nazaj.
Le nemo nam pogled strmi
v te tvoje blage, ugasle oči.
Usoda tvoja tragična
nas je pretresla v dno srca.
Le malo sreče si užil,
za svojo smrt premlad si bil!
Bolezni, stiske, revščina
bile so ti popotnica.
Življenju si le to dajal,
kar zmogel si in kar si znal.
Adijo, očka ljubljeni –
ljubezen naša ti sledi!
Naj bosta mir in Bog s teboj!
Uživaj blaženi pokoj!
|
