Vsako slovo je težko, najtežje pa je zadnje slovo od tistih, ki smo jih imeli radi, ki so bili vse življenje ali del življenja z nami. Nekateri se ob grobu poslavljajo od dragih pokojnikov s kratkim govorom, z molkom, s solzami, z rožami. Težko je najti besede, ki bi izrazile vso bolečino, ki jo čutimo ob poslavljanju od dragega pokojnika ( pokojnice ). Nekje globoko v sebi čutimo, da je njegov (njen) duh tik ob nas, da nas vidi, sliši, da čuti našo bolečino in da se tudi on(a) z bolečino poslavlja od nas. Poslovimo se od nje(ga) z ljubeznijo in s spoštovanjem. Vso lepoto in bolečino naših čustev pa bodo še najlepše in najglobje izrazili verzi, ki jih bo duša pokojnika (pokojnice) znala ceniti in jih bo nesla s seboj. V obliki verzov pa lahko sožalje izražamo tudi pisno; tako se izognemo običajni šabloni, ki je lahko tudi zelo neosebna, toga in največkrat ne more izraziti tistih občutkov, ki bi jih sicer želeli izraziti. Svojcem takšen izraz veliko pomeni, saj začutijo naše resnično sočustvovanje in željo, da bi omilili ali vsaj malo olajšali njihovo žalost in bolečino... Naj vam naši verzi za sožalje olajšajo žalostne trenutke in spregovorijo namesto vas.
|
