Alarm že dolgo mi v glavi je pel –
da nekaj med nama ni v redu, donel.
Resnici sem se izogibala kruti,
ker nisem nikoli hotela je čuti.
Bojazen, da ti bi zapustil me kdaj,
mi sprožala v srcu boleč je zbodljaj.
A zvon kar naprej mi je v glavi pozvanjal,
da treba spregledati bo, me priganjal.
Utrujena končno od vseh sem laži!
Spoznanje, zakaj me imaš, me boli –
zato, ker usluge zastonj potrebuješ
in da na račun moj z denarjem varčuješ.
Jemlješ, kar moreš, ničesar ne vračaš,
skrb in ljubezen s sebičnostjo plačaš.
Z jedkim posmehom mi vrednost znižuješ
zato, da jo sebi umetno zvišuješ.
Ljubezni med nama že zdavnaj ni več,
zasvojenost s tabo pa nič mi ni všeč.
Da spet vero vase si bom pridobila,
dokončno od tebe se bom poslovila!
|
