Grenko si očitam, ker sem ti lagal, misleč, da bo laž moje hibe zakrila. Lagal sem zato, ker preveč sem se bal, da takega, kot sem, bi ti ne vzljubila.
Res nisem lepotec, še manj veleum, in s cvenkom usoda me ni obdarila. Ni zame značilen prav velik pogum – kako le naj takega bi me ljubila!
Najbolje v ljubezni lagati sem znal – z lažjo domišljija dobila je krila. Vse, kar sem želel si, z lažjo sem postal, uspešno mi laž je v življenju služila.
Verjel sem, da v tebi bom plamen prižgal, če v meni zaklade boš skrivne odkrila, zato sem ti dostikrat vedeti dal, da kar Supermana bi z mano dobila.
Odkar si odšla, mi srce govori, da zveza, ki stkana je iz lažnega tkiva, bremena ljubezni le redko vzdrži, da le neresnica poloma je kriva.
Zato, brez laži, ti bom zdajle priznal, da ti nezavedno si me spremenila. Iskreno kesam se, zares mi je žal, ker v svojem ponosu si me zavrnila!
