Obžalovanje ti svoje priznam Jermen boleč stiska me okrog srca, ko skozi solze na sliki te gledam. Slutim, da zame je konec vsega – skrušeno vse bolj se vase sesedam. Eno veliko le željo imam – da te še kdaj kje v bližini zagledam, obžalovanje ti svoje priznam, in da verjela bi mojim besedam. Res je, da sam se te od sebe odgnal, ker sem dovolil, da druga me ljubi. Nisem poguma, odločnosti zbral, da bi pred njenimi zbežal poljubi. Dolgo pred tabo sem skrival šibkost, ki jo je v meni ta, druga, izzvala. Omamljenost z njo, vem, bila je norost, ki pa ozdraviti, žal, se ni dala. Noč se poslavlja, a jaz še ne spim, v duhu obraz se mi tvoj je pojavil, ki še ga ljubim, po njem hrepenim, in ki tako sem ga zlahka zapravil. Ali sam sebi bom kdaj oprostil, vprašanje je časa, ki mi je ostal. Kaj vse bi dal, da pri tebi bi bil, da bi ti povedal, kako mi je žal! Pošlji prijatelju Napiši kritiko Oceni Prijavi napako Podatki o verzu Povprečna ocena obiskovalcev: 4.67 (od 5) Število ocen: 6 Ogledi: 2083 Dodano: 2007-01-01 14:41:07 Kritike verza (1) boleča resnica Komentiral zlatka, 2007-12-17 verz je napisan z resničnim občutkom krivde. žal ježe tako, da se nam v življenju marsikaj grenkega zgodi.