Nestrpen sem bil in preveč zaletav, prekmalu od tebe sem vdanost zahteval. Sploh nisem opazil, da to ti ni prav – z obnašanjem svojim močno sem te zbegal.
Preveč rahločutna si zame bila! Želela od mene si le spoštovanje, zaupanje, nežnost, ki veže oba, a jaz sem z zahtevnostjo ti rušil sanje.
Z nenehnim nemirom sem ranil oba – kot slon v trgovini sem bil s porcelanom. Želim, da bi drobce pobirat prišla, da zlepiva skupaj jih z novim elanom!
Vso nežno pozornost bi svojo ti dal, počakal bi, da bi do konca vzcvetela. Kako naj povem ti, da res mi je žal, ker z ranjeno dušo si stran odhitela?!
Kako naj popravim napako, povej?! Bi zmogla bi mojo grobost odpustiti? Rad bi ti povedal v pesmici tej, da vedno le tebe bi hotel ljubiti!
seže do srca
Komentiral zlatka, 2007-12-17
tem verzom je treba resnično prisluhniti, saj je napisan tako lepo in s čutom obžalovanja, da ti zares sežedo srca.